Klikni na sliko za večjo različico

Polna soba sovragov tako ni prevelik izziv, ako imamo le kanček soli v glavi. Dostikrat si pomagamo tudi z raznimi bugi v umetni inteligenci (ko nas sovrag ne vidi čeprav bi nas moral, mi pa mu tačas namečemo zvrhano košaro granat med noge). A taki primeri niso tako pogosti in vse skupaj so boji vzdušni, tako da prevelike zamere v tej smeri ni. Je pa prostor za izboljšave... Boji potekajo na podlagi sistema d20 (Icewind Dale, Pool of Radiance, Planetscape: Torment...). Ta sistem seveda poteka na podlagi dobrih starih kock (dvajsetstranskih - od tod tudi ime 20-sided dice). Sistem seveda izvira iz namizne igre D&D, a kot najbrž vsi vemo se je zadeva razpasla tudi na računalniške igre. Lučanje kock seveda pomeni to, da na boj  vpliva sreča, saj se lahko v isti situaciji boj obrne vam v prid, ali pa vam v škodo. Sicer vas kockice nikoli ne bodo pretirano oškodovale (mene niso). Tako ne boste izgubili boja zaradi nesreče, če ste vi nabildani vaš nasprotnik pa je Vili Resnik, kot tudi ne boste premagali šefeta, ko ste mlahavi kot Domen Kumer.

Klikni na sliko za večjo različico

Vrst orožji je veliko. Pištole in pušketine (blaster, ion...), veliko vrst mečev (two-handed, one-handed, double-bladed, eni boljši za mesnate sovrage, drugi za razne droide). Seveda je možno držati v vsaki roki po en meč/pištolo, tako da naš lik izgleda še bolj Rambovsko (poleg tega da prizadene več škode nasprotniku). Potem so tu še granate (ki jih je dobesedno ogromno) in recimo okoli miljon različnih predmetov. Razni čipi ki izboljšajo naše sposobnosti, ščiti, predmeti za izboljšavo orožji in ščitov, armor, inekcije ki začasno povečajo naše sposobnosti, medpaci, repair kiti in oh in sploh. Po 7-8 urah igranja pa dobimo še glavno atrakcijo igre - štalo delujoči Lightsaber. Juhuhu! Seveda pa ima vse to tudi svojo slabo stran. Avtorji so ga namreč malce zasrali z res nepreglednim inventorijem.

Klikni na sliko za večjo različico

Igra nam namreč vse (!!) predmete nameče v isti (!!!!) prostorček. Šli so še celo tako daleč, da se nalagajo eden pod drugega (ne tako kot pri Gothicu, ko smo imeli mrežo). Tako da imamo na koncu igre drsnik dolg 2 milimetra in preden najdemo določen Datapad (ki jih imamo itak že 10) preteče preveč vode... Seveda obstaja možnost, da inventar spraznite in predmete prestavite drugam, a verjetno se vsi bolje počutimo ko stvari nosimo s sabo. Ostali meniji so na srečo izdelani pregledno, vsi pa imajo ustrezne bližnjice na tipkovnici. V igri vodimo več oseb, največ tri naenkrat. Izbiramo lahko med devetimi (ali tudi manj, odvisno od vas in vašega načina igre) in ostalih šest vas medtem čaka na začetni točki. Skoraj vedno v igri lahko menjate člane druščine, brez da bi se morali vračati nazaj, kar je zelo pohvalno in praktično. Prav tako je na voljo opcija Transit back, ki vas vrže nazaj na začetno točko (ker se med drugim tudi pozdravite) in potem z klikom na isti gumb zopet nazaj, kjer ste bili prej. Če je v Gothicu na voljo teleport, je tu na voljo to. Med liki preklapljamo z klikom na njihovo sličico, in jih upravljamo ter opremljamo in razvijamo  isto kot našega glavnega junaka.