vseh, razen pekla, morate za napredovanje končati šest nalog (v peklu samo tri). Te naloge so vnaprej določene. Zadnja naloga je vedno šef, ki ga je potrebno ubiti (v bistvu bo on večkrat ubil vas, ampak o tem kasneje). Igra se večinoma dogaja na prostem, čeprav je kar precej podzemnih podstopenj. Po svetovih so postavljeni teleportni kamni, ki vam skrajšajo čas hoje do določenega kraja.

Klikni na sliko za večjo različico

Diablo 2 ima poleg dobrih lastnosti tudi nekaj slabosti. Največja slabost je, da igralec ne more shraniti položaja. Obstaja opcija Save and Exit, ki shrani vaš inventar in vas postavi v mesto. Ko ponovno začnete igrati, se pojavite v mestu, vsi sovražniki, ki ste jih pobili pa oživijo. Če ste že skoraj končali zadnjo nalogo in ste preveč zaspani, da bi nadaljevali z igranjem, raje pustite računalnik prižgan čez noč. Druga slabost, ki mogoče sploh ni tako moteča, so šefi. Ti so sumljivo močni, zato sem prej dodal, da boste večkrat umrli. Ti dve slabosti sta najbolj opazni in podaljšata čas igranja.

Grafika je 3D pospešena, zato je veliko boljša od predhodnikove (menjata se dan in noč, vremenski učinki), zvok (glasba) pa včasih ustvarja grozljivo vzdušje. Glasba v ozadju je tudi različna glede na okolje, v katerem ste. Za tekoče igranje potrebujete procesor z vsaj 500 megaherci, 128mb rama in povprečno 3D grafično kartico, če pa bi radi igrali na Battle.Netu, pa imejte vsaj dvojni ISDN in malo bolj zmogljiv računalnik.

Kljub napakam je Diablo 2 obvezen nakup za vse, ki so vsaj enkrat preigrali prvi del in vas je navdušil. Igra ima neverjetno igralnost, ki jo bo obdržala aktualno še vsaj tri leta po izidu. Skratka, če je še nimate, ne veste, kaj je prava uspešnica. Če pa prvega Diabla niste igrali, ga preigrajte zdaj ali pa to igro preprosto prezrite...