Klikni na sliko za večjo različico |
Pestrost animacij pri samem gibanju je izjemna in občutek boste imeli, da dejansko prisostvujete odlični "moški" košarki, kjer ne manjka telesnega kontakta, ki je tako zelo značilen za NBA ligo. Sama igra je po "default" nastavitvi počasnejša od lanske, kar je pravzaprav nujno, saj igra zahteva veliko več znanja in spretnosti, tako pri napadalni kot obrambni igri. Hitrost igre lahko sicer poljubno spreminjate, vendar pa vam bo divjanje v stilu NBA Live 2003 zagotovo povzročalo težave, kar je še en dokaz, da letošnja verzija ponuja veliko bolj realistično igro. Očiten napredek je zaznati tudi pri samemu izgledu posameznih igralcev, pa naj si gre za obrazne poteze, značilne gibe ob uspešno zaključeni akciji ali pa za športne copate in ostale rekvizite, po katerih hitro prepoznamo največje zvezdnike. Nasploh je igra zasnovana tako, da z uspešnim igranjem pridobivate točke, ki jih lahko nato unovčite za nakup najrazličnejše opreme. Že res, da sama obutev nima ravno vpliva na samo igro, vendar pa dobri poznavalci NBA kulture vedo, da je izgled obutve pomemben statusni simbol, hkrati pa prav po zaslugi takšnih podrobnosti igra pridobi še tisti kanček realizma, ki odlično igro loči od solidne. NBA Live 2004 je na tem področju zares odlična.
Klikni na sliko za večjo različico |
Ostali elementi grafične podobe prav tako navdušujejo… Prikaz dvoran je izjemen, senčenje, odsevi na parketu, animacije gledalcev, igralcev ob parketu, novinarjev, fotografov, kamermanov, sodnikov… vse je na visokem nivoju. V forumih je sicer slišati precej pripomb nad zahtevnostjo grafike, vendar pa osebno, kljub dokaj povprečnemu sistemu (1,6 GHz, 512 MB RAM, GeForce Ti4200 64 MB), z grafiko nisem imel nikakršnih težav, razen pri uvodnih animacijah, ko se pred vsako tekmo spektakularno v NBA slogu predstavita obe ekipi. Sama igra mi je delovala tekoče tudi pri maksimalnih nastavitvah, vendar le do resolucije 1024×768. Višje resolucije zahtevajo močnejše mašine in v tem pogledu je konzolna različica (po komentarjih kolegov) očitno precej manj zahtevna.
Klikni na sliko za večjo različico |
Kako je z zvočno podobo? Mogoče se že malo ponavljam, vendar tudi tukaj lahko govorim o samih superlativih. Spremljevalna hip - hop glasba je izjemno primerna in je bila očitno (sklepam po besedilih) posneta prav za letošnjo izdajo. Še posebej so se ustvarjalci izkazali pri zvoku na samem igrišču, kjer izstopajo zares kakovostni komentarji dveh največjih legend med komentatorji NBA lige. Marv Albert in njegov sodelavec ter bivši trener Mike Frattelo namreč pričarata izjemno vzdušje, ki ne samo da zabava (vzklik Marva ob megatonskem zabijanju Shaqa: "O'Neal delivering the facial" je samo ena iz njegovega repertoarja), ampak nam ponuja celo strokovne ocene posameznih akcij, igralcev ter igre nasploh. Sinhronizacija komentarjev s samimi akcijami je izjemno precizna in skorajda dobite občutek, da fanta prav zares komentirata tekmo tukaj in zdaj. Seveda sčasoma opazite, da se fraze začnejo ponavljati, vendar pa kljub temu komentatorja pustita odličen vtis.
V ozadju lahko poslušate nove rapsodije. Cviljenje parketa, stokanje ob borbi za žogo, občinstvo, ki reagira na posamezne poteze, trener, ki daje navodila ter seveda igralci s klopi, ki prav tako ne šparajo rok in jezikov. Sami "dialogi" med igralci na igrišču so več kot zgolj mašilo, saj se zares odzivajo na samo igro. Tako lahko na primer samo s poslušanjem kolegov izvemo, da smo v pasti ("double team"), da puščamo organizatorju igre preveč prostora (klic trenerja "more preassure on the ball") ali pa da nismo pokrili igralca na levi strani ("pick left"), ki neovirano čaka na trojki. Pogovori med igralci so dinamični, raznovrstni in dodajo pomemben delež k sami atmosferi na parketu.
