Grafika: 8 Zvok: 9 Igralnost: 8 Vrednost: 7 Subjektivno: 9 Skupaj: 81%

Se še spomnite lanske različice. Verjamem da med našimi zvestimi bralci ne manjka tudi tistih najbolj "hardcore" arkadarjev, pa vendar naj mi ne zamerijo, če izjavim, da je NBA Live 2003 z arkadnostjo vendarle nekoliko pretiravala. Da ne bo pomote, daleč od tega da bi bila igra slaba, seveda pa tudi daleč od tega, da po njej ne bi letele psovke zaradi slabe umetne inteligence in pa prehitrega (zmedenega) dogajanja na parketu, ki ni imelo kaj dosti skupnega z osnovnimi zakonitostmi košarkarske igre. Rezultat je bil brezglavo tekanje po igrišču in tekmovanje kdo bo večkrat vrgel na koš. Kakšne posebne obrambe igra namreč ni poznala in nemalokrat se je zgodilo, da smo se pod koše sprehajali mimo v tla gledajočih zvezdnikov. Kritike so bile več kot upravičene in verjetno gre prav tem nergačem zahvala, da vse skupaj ni bil zgolj nemi odmev v cyber forumih, temveč tudi odmev v glavah odgovornih ljudi pri EA Sports. Kaj se zgodi, ko ustvarjalci prisluhnejo željam "raje", lepo demonstrira letošnji NBA Live 2004, ki se s korenito izpopolnjeno igralnostjo nevarno približa pojmu odlične simulacije tega vrhunskega košarkarskega spektakla. 

Klikni na sliko za večjo različico

Osnovni meni nas pričaka s pridihom konzole, saj je zelo preprost, na trenutke celo malce nepregleden, a še vedno povsem zadošča, glede na to, da se v njem ne boste mudili predolgo. Nekaj časa vam bo verjetno vzelo poigravanje s številnimi nastavitvami, tako kar se tiče zvoka, grafike, kot tudi najmanjših malenkosti v sami igralnosti, kar je pohvalno, saj bogata izbira nastavljanja številnih elementov težavnosti (arkadnosti) igre, omogoča zadovoljitev še tako različnih okusov. Malce več pozornosti velja nameniti nastavitvam kontrol, kjer boste stari mački kaj hitro opazili prvovrstno novost. Kontrola meta je namreč razdeljena na dva gumba in sicer enega za zabijanje in drugega za običajen met, kar se v praksi pokaže kot izjemno uporabna novost.

Klikni na sliko za večjo različico

Kombiniranje obeh gumbov vam namreč omogoča večjo izbiro načina meta in tako lahko na primer kljub oddaljenosti od koša igralcu ukažete, da "poskuša" zabijanje. Rezultat je odriv proti košu in enoročni met v zraku ali pa polaganje od table. Slabost je, da vam kontrola meta zasede dva gumba, kar sicer ne bi bilo nič katastrofalnega, a kaj ko vam preostane še 10 gumbov + 4 gumbi za kontrolo gibanja. Igralni plošček je torej skorajda obvezen, čeprav se da igrati tudi s tipkovnico, le da je takšno početje precej težje. Če nadaljujem z novostmi, potem moram omeniti t.i. "pro hop" finto, ki vam v fazi gibanja naprej omogoča uporaben element skoka mimo obrambnega igralca. Ta prvina vam omogoči, da se za trenutek otresete obrambnega igralca (o ja, na obrambo se boste morali tokrat kar navaditi), pri čemer pridobite potreben prostor za met oziroma asistenco. Pazite le, da ste dovolj hitri, saj se lahko zgodi, da vam igralec, ki ste ga dobili na finto, pride za hrbet in južno sadje je neizogibno na jedilniku.