Klikni na sliko za večjo različico

Na teh mestih tudi shranite igro, saj je drugje ne morete. Če umrete, se prikažete na kaki prelomnici, ali pa tam kjer ste nazadnje shranili. Tudi sam konec igre je dober in vas ne pusti hladnega. Prej omenjena MegaBaba vam pomaga tudi na druge načine. Predvsem z lazenjem skozi majhne odprtine, da vam bodisi odpre vrata, ali pa nadležno pobegne, da jo potem iščete, namesto da bi opravljali nalogo. Ženske pač :). V igri je tudi vedno dobrodošel humor, ki vedno popestri igranje.... V igri so štirje meči, a bistveno se od ostalih razlikuje le zadnji, ki...hja, kaj naredi boste odkrili sami. Naj namignem le, da je igranje zadnje pol ure z novim mečem res neverjetna izkušnja. Princ pa v boju poleg gibov lahko uporablja že prej omenjen nadzor časa. Tako lahko čas upočasni (bullet time v Max Paynu) ali pa sovraga zamrzne, da ga potem vi le še pokončate. Te poteze seveda niso neomejene, njih uporabo pa si pridobivate z odstranjevanjem grdobij. Velikokrat pa naletite še na bel soj svetlobe, ki vam napolni zalogo teh potez (nadzor časa).

Grafika v igri je dobra. Kar je najlepše, igra ni požrešna (seveda ob normalni mašini...). Zavese bodo plapolale v vetru, gladina vode je lepa, filmčki narejeni z srčkom igre so lepi, vmesne animacije pa še lepše. Zvok in glasba sta, kot sem omenil že prej, nadvse pohvalna, tako da zamere ni tudi iz te strani.

Klikni na sliko za večjo različico

Hja, nekaj ni prav, kajne? Popolna igra ne obstaja, in tudi Prince of Persia: Sands of Time, ni popoln. Največja zamera leti na kamero. Ta se, kot je že v navadi pri takih igrah, prevečkrat postavi na najbolj nemogoče mesto. Predvsem tu, ko je NUJNO, da vidiš kam moraš iti in kam se odriniti, je res nadležno ko je za padec v smrt kriva kamera. Sicer sta na voljo dva pogleda, a ko zataji en, ponavadi ne pomaga tudi drugi. Sicer pa sam nadzor ni težak, edino skakanje po kapnikih potrebuje malce prilagajanja, saj vam ni čisto jasno katero stran za odriv je treba izbrati.

Klikni na sliko za večjo različico

Za dokončanje igre sem potreboval deset ur, kar gotovo ni veliko. Sicer velja dejstvo, da raje igram deset ur in uživam vsak trenutek igre, kot pa dvajset ur in se od tega 10 ur dolgočasim, pa vseeno. Dodatne 3-4 urice nebi škodovale. Potem je tu še umetna pamet sovragov, ki ni na ravno visoki ravni. Največkrat je problem, ker jih je pač več in vas obkolijo. Nasprotnik, ki je zares vreden imena nasprotnik, je v bistvu le en (zadnji šefe), pa še tega sem zdelal v prvem poizkusu, tako da tudi on ne zvišuje povprečnega IQja računalniško vodenih nasprotnikov. Škoda...

A vseeno je Prince of Persia: Sands of Time denarja vreden naslov. Z takim naborom slinastih potez, zanimivimi boji, privlačnim parom joškovja in odlično zgodbo ter zanimivimi ugankami vam prav gotovo ne bo dolgčas. Pojdite sedaj, in vzemite čas v svoje roke!