Grafika: |
9 |
Zvok: |
9 |
Igralnost: |
9 |
Vrednost: |
9 |
Subjektivno: |
9 |
Skupaj: |
90% |
|
|
Od Elite Force sam nisem veliko pričakoval, tako kot tudi večina ostalih ljudi. Oziroma, če je že kdo veliko pričakoval igra pred izidom ni delala velikega pompa, tako kot ga ponavadi streljačine. Sploh če so naslednice velikih imen, da Dooma 3, Pol-Življenja 2 ali bog ne daj Duka sploh ne omenjam. Ne, prišla je dokaj potiho, s hladnim demom ki je navdušil redke in sličicami, za katere ni nihče dejal: WOW stari, to bo sekalo. Razen seveda Star Trek fanov.
Klikni na sliko za večjo različico |
Da malce povzamem prvi del, se vrnimo malo nazaj. Alex Munro, v katerega telesce inu pištolo se postavite, je del elitne skupine Hazard Team, ki je reševal Voyager pred vsemi nesnagami sveta (vesolja). V prvi nalogi dvojke ga, glej no glej, rešite zopet. Iz borgovse ladje. Za "nagrado" Hazard Team razpustijo in njeni člani se odpravijo po svoje, Alexiandra, ups, Alex pa poprime za delo učitelja. Kar velik udarec za nekdanjega poročnika, kajne? Seveda, zato usoda hoče da se po naključju sreča z Picardom (da, onem iz nanizanke z dokaj originalnim obrazom in originalnim glasom). Ta mu ponudi delo in ni vam treba ugibati, ali ga je Alex sprejel ali ne.
A tu se zgodba šele prične. Enterprise naleti na Atreksijce, raso, ki si želijo v federacijo (njihova grdo grda lastnost je da svoje planete z industrijo skoraj uničijo). Alex je poslan na eno njihovih ladij, kjer je večina v stanju obratno od živega. Krivci? Alinečki, kdo pa drug. Kmalu se izkaže da jih nekdo upravlja, za to sumijo Idrilijce. Zgodbe je še dosti in nima veze, da bi vso razlagal. Kar morate vedeti je le, da seka, je dolična, seka, je dokaj dobra in seka :).
Klikni na sliko za večjo različico |
Nabor pušketin je klasičen, a vseeno ne za odmet. Iz prvega dela so tu le tri, i-mod (katerega vam nemarni Borgi za nekaj časa onesposobijo, vrag jih poteptaj), kompresijska puška in dobri stari fazer. Potem je tu še neke vrste pumparica v prihodnosti, atretijska puška, metalnik granat, kligonski mašingan, snajperca, fuzijski kanon, ter na koncu še romulanski kanon, ki iztreblja vročo plazmo. Zabavno. Skoraj vsaj orožja spet polnimo na terminalih, za nekatere pa standardno pobiramo municijo po tleh. Tu je še en terminal, tisti za zdravje. Obeh je v igri ravno prav, le spregledati jih ne smete. Trikorder tokrat opravlja še malce več opravil, od opravljanja z raznimi aparaturami, odkrivanja mest ki se jih da razsuti in seveda dajanja splošnih podatkov o raznih stvareh.