Povsem drugače je ob popolnem izklopu, takrat vožnja postane zares pravi izziv, ki pa brez poprejšnjega intenzivnega testiranja in treniranja, v prihajajočih dirkah ne obeta nič kaj dobrega.
Ko smo enkrat na progi, se lahko posvetimo nastavitvam dirkalnika, ki so tudi v letošnji izvedbi zelo podrobne. Za tiste, ki se vam ne ljubi spuščati v podrobnosti, je na voljo manj zahtevna opcija, vsem tehničnim tipom pa priporočam podrobnejši pogled pod karoserijo, kjer boste našli vse mogoče nastavitve, od motorja, prestav, aerodinamike, zavor, pnevmatik, vzmetenja… Seveda lahko izberete tudi tovarniške nastavitve, ki pa se obnesejo bolj za silo, so pa zato dobra platforma za nadaljnje spremembe vašega dirkalnika.
Klikni na sliko za večjo različico |
Naš naslednji "korak" nas vodi iz boksov na samo stezo, kjer je verjetno prva stvar, ki nas zanima, sama fizika vožnje. Ta zna biti za samo igralnost odločilnega pomena in F1 2001 je, kar se tiče tega elementa, dokaj prepričljiva. Med vožnjo dodobra občutimo pre/podkrmarjenje, drsenje v ovinkih, blokiranje koles ob presilovitem zaviranju, nervoznost dirkalnima v zavoju ob prestavljanju navzdol…, celo vožnja preko robnika daje občutek, da smo dejansko na nepredvidljivem terenu. Občutek same hitrosti vožnje je zelo realističen, enako efekt zavetrja. Seveda pa ne gre brez standardnih pomanjkljivosti, kot so vožnja po travi, ki je prelahka in zato kar vabi k sekanju določenih ovinkov. Enako je z vožnjo po pesku, v katerem še vedno NE morete obtičati, kaj šele da bi odlomili krilce, poškodovali podvozje, umazali gume... Sama vožnja je preveč sterilna, zaman boste namreč čakali na pesek, oziroma olje na progi, morebitne razbitine čudežno izginejo, če pa jih še uspete povoziti, vam ne naredijo nikakršne škode. Moteče je tudi dolgotrajno čakanje na sam štart dirke, saj morate prevoziti krog za ogrevanje, ki je popolnoma brez pomena in ne vpliva na vozne lastnosti dirkalnika.
Klikni na sliko za večjo različico |
Za največje razočaranje je zopet poskrbela umetna inteligenca… Vaši nasprotniki vas popolnoma ignorirajo, kar ima za posledico nemogočo vožnjo v strnjeni skupini. Včasih ima človek občutek, da se konkurenti ne znajo ustaviti drugače, kot pa da se naslonijo na zadek vašega dirkalnika, kar posledično pomeni obisk bližnjega "peskokopa", oziroma v trši varianti, bližnje stene. Enako se dogaja, ko se na njihov zadek prilepite vi. Njihova vožnja je namreč še vedno premalo konsistentna, se pravi da jih na ravnini z lahkoto prehitite (pozor - zavirajo mnogo prezgodaj in s sumljivo sunkovitostjo), v ovinkih pa vas nategnejo za dvajset metrov, kar ima za posledico, da zelo težko nastavite idealno moč svojih konkurentov.
