Same kontrole gibanja in bojevanja so prav tako zelo učinkovite, pod pogojem, da vas uporaba miške pri samem merjenju ter spreminjanju smeri gibanja in pogleda ne moti. Osebno mi takšen način zelo odgovarja, saj omogoča hitro in natančno odzivnost. Morda boste imeli nekaj težav zgolj z vožnjo terenca in ostalih "premičnikov", ki jih prav tako usmerjate z miško, medtem ko plin in zavoro dodajate na tipkovnici. Ko se enkrat navadite tudi na to, boste zares začeli uživati, saj vam miška omogoča, da med vožnjo ob sočasnem usmerjanju vozila tudi spreminjate pogled, kar je zelo pomembno za dobro preglednost nad terenom.
Klikni na sliko za večjo različico |
Ko smo ravno pri terenu, naj omenim, da so misije kar se tiče prostorske raznolikosti v prvi polovici igre zelo variabilne in nepopisno privlačne. Človek dobi zelo pristen občutek, da se nahaja v zunajzemeljskem avditoriju prežetim s skrivnostnimi in na trenutke spektakularnimi razgledi. Predstavljajte si planet v obliki prstana, pri čemer, se "naseljeni" del nahaja na notranji strani, kar pomeni, da lahko kjer koli na planetu vidite celoten planet, kar deluje izredno impresivno in je zagotovo eden najlepših prizorov v zgodovini znanstvenofantastičnih iger nasploh (glej slike). No, v drugi polovici igre se borba preseli v "notranjost" planeta, kjer postane dogajanje na trenutke nekoliko monotono, predvsem po zaslugi ponavljajoče se strukture prostorov, ki vpliva tudi na slabšo orientacijo. Prav zato so vam pogosto v pomoč majhne oranžne puščice (občasno je izpisana celo oddaljenost do cilja), ki vas usmerjajo v pravo smer. Kljub temu lahko mirno rečem, da je prva polovica igre še vedno tako močna, da polni adrenalina skorajda ne opazite rahlega padca v samem ritmu in igralnosti, pri čemer se. proti koncu dogajanje ponovno stopnjuje in zaključni kadri so zopet dih jemajoči.
Klikni na sliko za večjo različico |
Grafično je igra pravi biser, še posebej ko gre za prizore pokrajine (že omenjen pogled v nebo, kjer vas obkroža lasten planet), gibanja strojev ter živih bitij, bodisi na lastno pobudo ali pa s pospeškom gorečega smodnika. Duh konzole pa grafični biser vendarle nekoliko odškrtne s teksturami, ki so preveč grobe, da ne rečem kockaste, še posebej v notranjosti stavb. Igra se sicer ponaša z ogromno različnimi teksturami, ki pa na blizu, roko na srce, delujejo zaostale za časom. Kljub temu pa ta nerodnost nikakor ne pokvari odličnega vtisa, ki ga igra pusti s samo fiziko gibanja, ki jo preprosto ne morem prehvaliti. Omeniti moram še odlične animacije med posameznimi misijami ter vizualne učinke različnih orožij. Še posebej impresiven je tankovski izstrelek, pa strojnica na terencu, raketomet, eksplozije granat, še posebej plazemskih, ki se (če vas zadenejo) prilepijo na vas in obdajo v nežno modro barvo, dokler seveda skupaj z njimi ne eksplodirate. Grafika je dokaj tekoča pri srednjih resolucijah (igral sem pri 1024x768), z občasnimi cukajočimi momenti, še posebej v notranjosti stavb. Pri višjih resolucijah pa zahteva zelo zmogljiv sistem, sicer je "slide show" neizogiben. Nasploh se veliko ljudi pritožuje nad precej zahtevno grafiko, tako da vam toplo priporočam vsaj P4-1400, 512 MB RAM ter 3D grafično kartico z 128 MB pomnilnika.
