Grafika: 8 Zvok: 8 Igralnost: 6 Vrednost: 6 Subjektivno: 6 Skupaj: 69%

Februarja lansko leto, so Electronic Arts izdali prvoosebno streljaško igro Medal of Honor: Allied Assault, ki je mnogim igralcem nudila številne urice zabave v enoigralskem in večigralskem načinu. Igro so odlikovale odlično vzdušje, dobra umetna inteligenca in solidna grafična podoba; marsikoga pa je motila zelo očitna linearnost misij in pa popolna odsotnost krvi v igri. Decembra 2002 je izšel prvi dodatek, ki je nosil podnaslov Spearhead. Dodatek je v igro prinesel nekaj nove vsebine, a glede na svojo ceno bi lahko od njega pričakovali še kaj več. Dobre tri tedne nazaj, pa so pri EA izdali že drugi dodatek, ki tokrat nosi podnaslov Breakthrough in igralca popelje v osrčje bojev v Severni Afriki, Siciliji in tudi Italji. Pa poglejmo, kakšne novosti nam prinaša še sveži Medal of Honor: Allied Assault Breakthrough.

Klikni na sliko za večjo različico

Kot sem že omenil, Breakthrough igralca popelje v osrčje bojev, ki so med drugo svetovno vojno potekali v Severni Afriki, Siciliji in Italiji. V enoigralskem načinu je novih 11 stopenj, ki so povezane v tri misije (vsaka na enem od naštetih področij). Način igranja je enak kot pri izvirniku in prvem dodatku, zato boste tudi tu deležni hitrega tempa igranja in malo priložnosti za prikrit napad. Pred vsako misijo si je moč ogledati video posnetke, preko katerih dobite okvirno idejo, kaj bo potrebno početi. Misije oz. bolje rečeno stopnje si sledijo povsem linearno, pri ustvarjanju pa se razvijalci niso kaj preveč naprezali in niso prav nič posebnega. Prevladuje nastavljanje bomb na protiletalske ali topniške položaje, občasno je potrebno najdi kakega vojaka in mu slediti; prevladuje pa le tekanje po mapi, z občasno podporo zavezniških vojakov. Za razliko od precej dolgočasne igralnosti, so vmesne sekvence, v katerih pogosto dobite nove cilje, zelo napete in ustvarijo dobro vzdušje pri igranju.

Klikni na sliko za večjo različico

Enoigralski način je torej povprečen in precej kratek. Če se odločite igrati na kateri od nižjih težavnostnih stopenj, boste igro končali v enem dnevu. To ne pomeni da je igra lahko - ravno nasprotno. Igra zna že na najlažji težavnostni stopnji ob živce spraviti marsikaterega igralca, ki se mu zdi odveč malo bolj pogosto shranjevati igro. Ampak k temu bolj pripomoreta čudna zastavljenost misij in pa skrajno zabita umetna inteligenca. Pri umetni inteligenci je potrebno poudariti, da sovražni vojaki postanejo zelo natančni pri streljanju ravno takrat, ko to ni potrebno; vaši zavezniški kolegi pa, dokler so sploh živi, prepogosto zdravijo travme iz otroštva in se znašajo nad stenami hiš, hribi ali skalami.