Grafika: 7 Zvok: 7 Igralnost: 7 Vrednost: 6 Subjektivno: 5 Skupaj: 65%

Pa začnimo kje drugje kot na začetku. Meniji v igri so eni bolj neumnih zadnje čase (oz. kar nasploh v zgodovini iger). Kakšni so, raje ne bom omenjal, ampak toliko kompliciranja prav gotovo ni bilo potrebno. Na voljo imamo karierni, arkadni način in pa igranje prek Interneta. Glavni način je kakopak karierni. Najprej najdeš nasprotnika (ti so označeni na radarju) in mu posvetiš z dolgimi lučmi. Potem mu slediš na start dirke in vmes poslušaš njegove debilne pripombe. Ko ga premagaš sledi še ena dirka, po tisti pa ponavadi dobimo njegov avto, ako seveda zmagamo. In ja, zmagali boste, ali pa sploh ne boste napredovali. Tudi če je nasprotnikov 116 morate biti prvi. Odstopanja ni niti za mesto. Tudi če boste drugi, z zaostankom desetinke, boste slabi! Jap, krut je tale street racing biznis.

Klikni na sliko za večjo različico

Mesto ni vedno isto. Začnete v LA-ju, nadaljujete v Parizu potem pa se zapeljete še do Tokia. Mesta so narejena dokaj solidno. Tu so skakalnice, podvozi, nadvozi, avtoceste, križišča (ne, a res), podzemne železnice, opuščeni rečni kanali  itd...Tudi prometa je dovolj, tako da je poskrbljeno za zaletavanje :). Drevesa in razni drogovi (ne vsi) so uničljivi, prav tako lahko zbijate tudi pešče, a se užitek ob gaženju slednjih ne more primerjati z GTA ali Carmageddonom. Avtorji (seveda) niso šli kupovati licenc za prave avtomobile, zato se vozimo z avtomobili, ki so (vsaj nekateri) dokaj podobni resničnim. Vsi so izdelani sorazmerno lepo in imajo tri značilnosti: Hitrost, pospeški in vodljivost. Začuda moram priznati, da se te karakteristike zares poznajo v vožnji (sem videl že primere ko je bilo vseeno kakšne statistike je imel avto, pa so bili v praksi vsi isti). Poleg štiri-kolesnikov so tu tudi motorji, njihova glavna odlika je kakopak večja zmožnost izmikanja se ostalim avtom in pa pospeški ter tudi končna hitrost. Slabosti so znane  - hitrejši padec ter pomanjkanje nitra.

Klikni na sliko za večjo različico

Da smo si na jasnem že sedaj, Midnight Club II JE arkada. V pravem, močnem, trdem pomenu besede. Vožnja po dveh kolesih, izstrelitev izza drugega avtomobila ko se vam napolni dovolj zavetrja (hehe) in pa v bistvu sami motorji, ki so višek arkadnosti. S tem seveda ni nič narobe, samo toliko da veste. Vzdušje v igri je prav zaradi tega do neke mere nadvse dokaj dobro. Ko se podite po mestu, zdrvite POD cisterno, se "nalimate" za rit prvouvrščenemu in mu nato švignete naprej, speljete skozi checkpoint se obrnete za 180 stopinj, izvedete overburn ter stisnete nitro, jo ucvrete proti križišču kjer...