A brez skrbi, kjer bo priboljšek, bo tudi situacija, ki bo zahtevala uporabo le-tega. Rdeča pločevinka bo Raymanu dala robotske rokavice in obleko, kar mu bo omogočilo razbijanje vrat in stojal. Rumena pločevinka omogoči letenje v višino, oranžna vodenje rakete (zabavna reč, a malce težko vodljiva), modra oprijemanje oddaljenih predmetov, itd. Skratka, dobra zadeve so tile priboljški, pa še v različnih barvah pridejo:) Škoda je le, da imajo omejen čas delovanja, ki je okoli 10 sekund. Med nalogami boste pobirali še različne kristalčke, ki vam bodo prinesli točke ali pa rdeče kroglice, ki obnovijo zdravje.

Klikni na sliko za večjo različico

Zgodba se začne z osvoboditvijo prijatelja Globoxa, ki kmalu po tem, ko je zopet na prostosti, poje enega od sovražnikov, ki je slučajno vodja temnih muh. Vaša naloga je, da mu pomagati poiskati zdravnika in spraviti to tečno črno letečo živalco ven. Vaš veliki modri prijatelj Globox večino časa hodi za vami, ob priliki pa si privošči sod alkoholne sadne pijače. Posledice so najbrž jasne. Pač je malo alkoholik in z njim znajo biti včasih težavice, še posebno po tem, ko doktor ugotovi, da mu lahko pomagajo v deželi nemrtvih. Pomembno je tudi reševanje malih bitij iz kletk, ki jih najdemo v različnih delih stopenj. Iz hvaležnosti ravno od njih dobimo pločevinke s priboljški. Tako poteka igra do konca, vmes srečate več kot deset različnih vrst sovražnikov in tudi nekaj šefov; nekateri so prav nesramno težki in vas bodo stali živcev. Vsaj mene so nekateri pošteno spravili ob živce. Se vidi, da je igra namenjena mlajšim igralcem, ki so še bolj potrpežljivi in mirni :)

Klikni na sliko za večjo različico

Kot vse igre, ima tudi Rayman 3 nekaj slabosti in seveda svoje prednosti. Igri gre gotovo šteti v plus dejstvo, da je zapolnila praznino med dobrimi arkadami. Še vedno je prisoten tisti zabaven občutek, ki nas spremlja že od prvega Raymana, igra pa je otrokom prijazna in ne vsebuje nikakršnega direktnega nasilja ali krvi. Med slabosti pa lahko uvrstimo dolžino, ki bo malo razočarala, saj se igro da končati v okoli desetih urah, če se zelo hitro privadite na kontrole, ki niso za popolne začetnike. Občasno zna ponagajati tudi kamera, ki se postavi v skrajno neprimeren položaj (verjetno je to namerno, da igra ni prelahka) in tako oteži igranje, ki ni ravno mačji kašelj. To bi bili več ali manj vsi opaznejši grehi. Večigralskega načina igra nima.

Grafika je glede na predhodnico precej napredovala; okolica je bolj barvita in malo svetlejša (predhodnica je bila kar temna).