Grafika: 4 Zvok: 6 Igralnost: 4 Vrednost: 5 Subjektivno: 6 Skupaj: 48%

Ste gledali film "Sum of all fears" (vsota vseh strahov)? Niste? Kratek opis: teroristi, bla bla bla, oni dobiti mini atomska bomba, oni jo pretihotapiti, bombo raznesti sredi tekme, Amerika iskati krivce, Amerika obdolžiti Ruse, Rusi krivi nič sploh. Film črpa snov iz Clancy-jeve knjižne predloge in je drugorazredna akcija. Skratka, nič posebnega. Nato pa smo dobili še igro (po filmu ali po knjigi, to je zdaj vprašanje) - od Redstorm Entertainmenta, ki nas že nekaj let razvaja z izvrstnimi komandovščinami. Opa, tole pa bo bolje kot film, saj stric Tom zna poskrbeti za svoje izdelke, kajne?

Klikni na sliko za večjo različico

Kot je pričakovati, je igra narejena na osnovi Rainbow six grafičnega motorja, ki ima dolgoletni staž (čeprav so ga vmes posodobili). Po nezanimivem uvodu se znajdemo v poznanem meniju-vsi ki ste igrali Mavričnih šest se boste počutili kot doma. Za novince je pripravljen trening, ki bo vsakega zanesljivo upeljal v svet protiterorističnih enot, glavnina igre ostaja kampanja, ne manjkajo tudi ponovljeni posnetki ter seveda večigralstvo. Tudi opcije se niso bistveno spremenile, čeprav ohranjajo nekaj nerazumljivih postavk med njimi. Konkretno me moti (že od prvega dela) prisotnost avtomatskega merjenja, ki razvrednoti igro. Ta pomoč je že po privzetih nastavitvah vklopljena in nam "pomaga" ciljati na sovrage (v praksi to pomeni preskok merka na glavo terorista, nakar mi streljamo). Butasta opcija, ki se ne poda v komandovščine. Saj nismo sobni komandosi popolnoma brez refleksov!

Klikni na sliko za večjo različico

Git'some! Kad se gine, nek se otmeno! Gremo v kampanjo! Po vpisu imena se odpre meni, v katerem se odvrti naša naloga. Besedilo je kar dolgo in nam razkrije ozadje in naše cilje (ki so v podmeniju tudi bolj detajlno obrazloženi). Besedilo je dobro interpretirano, moti pa pretirana nastrojenost besedila proti teroristom-nikjer na svetu se ne zaključi opis naloge z stavkom "…in dovoljujem, ne, ukazujem vam, da vse pobijete…". Hmm, tipično proameriška propaganda. Dobro, si rečemo, kaj če bi raje malo pobrskali po ekipi… Prvo negativno presenečenje nas čaka v obliki ene same, prednastavljene ekipe. Trije člani, nobenih statistik, nič od nič. Ekipa je sicer podrobno vodena (natančnost, staž, medalje ter trakci…), vendar imamo samo ime pred seboj-nobenega življenjepisa, lastnosti ali obraza. Poistovetenje je zares težaven proces. Prav tako majka opremljanje z orožji, ki je v prejšnjih delih dosti bolje predstavljeno. V Rogue spear smo individualno določali primarna in sekundarna orožja ter ostale parametre. Tukaj pa nas čakajo samo prednastavljeni kompleti, med katerimi smo primorani izbirati. Z uspešnim opravljanjem nalog je na izbiro vedno več orožja, ki ga izberemo po lastni presoji.